Če ste tudi sami trenutno v procesu ločitve, vam bo ta članek podal nekaj osnovnih informacij o tem, kako ločitev poteka, katere vrste ločitev poznamo v slovenski zakonodaji in na kakšen način doseči, da se ločitveni postopek zaključi čim hitreje. Ob tem je treba poudariti, da je vsaka ločitev individualna in jih med sabo ni smiselno primerjati, saj so zakonci vpleteni v različne odnose in
situacije. Če želite poiskati odgovore za svojo dotično situacijo, je najbolje, da se za pomoč obrnete na odvetnika za ločitve.
Katere vrste ločitve poznamo v slovenski zakonodaji?
Ločitveni postopek ločimo glede na to, ali se lahko zakonca sama dogovorita o bistvenih sestavinah, vezanih na svoj zakon. Bistvene sestavine ločitve vključujejo delitev premoženja in ureditev
skrbništva za skupne mladoletne otroke. Pri tem govorimo o sporazumni ločitvi. Če pa se zakonca ne moreta dogovoriti, pride do ločitve brez sporazuma. Ta pogosto pomeni, da razvezo želi le eden od zakoncev, ker meni, da je zakon zanj postal nevzdržen. V takšnem primeru zakonec sam vloži predlog za ločitev na sodišče.
Kdaj govorimo o sporazumni ločitvi?
O sporazumni ločitvi govorimo takrat, ko se oba zakonca strinjata z njo. Poleg tega pa je seveda pomembno, da skleneta sporazume glede delitve premoženja in skrbi za skupne mladoletne otroke.
Če zakonca nimata skupnih mladoletnih otrok, morata skleniti le dogovor glede delitve skupnega premoženja. Postopek sporazumne ločitve se zaključi bistveno hitreje kot postopek ločitve s tožbo,
poleg tega pa je običajno tudi cenejši. Zaradi tega je sporazumna ločitev veliko bolj učinkovita in zaželena, zlasti z vidika zakoncev, ki si želita hitrega in manj stresnega zaključka razmerja.
Kateri koraki so potrebni za sporazumno ločitev?
Prvi korak ločitvenega postopka v primeru sporazumne ločitve je, da zakonca podpišeta sporazumni dogovor in oddata vlogo za ločitev na pristojno okrožno sodišče. To je tisto sodišče, pri katerem sta nazadnje imela prijavljeno stalno prebivališče. Na vlogi za ločitev morata zapisati vse podatke o sebi, sodišču in vseh svojih otrocih ter podati opis spornega predmeta. Pomembno je, da je vloga za ločitev lastnoročno podpisana s strani obeh zakoncev, odda pa se lahko po pošti, osebno ali po elektronski pošti. Poleg omenjene vloge je izredno pomembno, da zakonca priložita tudi dogovor o delitvi skupnega premoženja, ki mora biti zapisan pri notarju v obliki notarskega zapisa, saj je v nasprotnem primeru neveljaven. Priložiti morata tudi mnenje centra za socialno delo (CSD) glede skrbništva nad skupnimi otroki. Če omenjenih sporazumov ni, je vloga ocenjena kot nepopolna in sodišče zakonca pozove k dopolnitvi.
Kako zakonca dosežeta dogovor glede delitve skupnega premoženja?
V ločitvenem postopku je treba razdeliti skupno premoženje zakoncev. Prvi korak je določitev, kaj vse spada v skupno premoženje. To so najpogosteje nepremičnine in premičnine večje vrednosti, ki sta jih zakonca pridobila med trajanjem zakonske zveze. V skupno premoženje ne sodijo osebni predmeti posameznega zakonca, ne glede na njihovo vrednost, prav tako ne darila in dediščina, ki jih je eden od zakoncev prejel od svojih sorodnikov. V maso skupnega premoženja pa se vključujejo tudi prihranki in dolgovi, nastali v času zakonske zveze.
Če se zakonca dogovorita glede delitve premoženja, se morata pred oddajo vloge za ločitev oglasiti pri notarju. Notar bo pripravil notarski zapis oziroma notarski sporazum, ki je ključna priloga v ločitvenem postopku. Prisotnost notarskega zapisa omogoča bistveno hitrejši potek ločitvenega postopka. V praksi se skupno premoženje običajno razdeli na dva enaka dela, vendar se zakonca
lahko dogovorita tudi za drugačno razdelitev.
Če gre za ločitev brez sporazuma, se o delitvi skupnega premoženja odloča sodišče. Najprej mora sodišče ugotoviti, kaj vse sodi v premoženjsko maso zakoncev, nato pa na podlagi dokaznega gradiva sprejme odločitev. Poudariti je treba, da se sodišče pri svoji odločitvi nikakor ne opira le na prihodke posameznega zakonca, ampak v zakup vzame tudi druge dejavnike. Če eden od zakoncev prevzame skrb za dom in družino, se tudi to enakovredno vrednoti kot prihodki. Na ta način se doseže, da zakonec, ki svoj čas v večini posveča skrbi za otroke in dom, ne prejme nižjega deleža na skupnem premoženju. Delitev skupnega premoženja torej ni le računska operacija, ampak je skupek številnih dejavnikov, tudi mehkih.
Kateri so koraki ločitve s tožbo?
Ločitveni postopek brez sporazuma nastopi, če se z ločitvijo strinja le eden od zakoncev ali pa se z ločitvijo strinjata oba, ampak se ne moreta dogovoriti o delitvi premoženja oziroma skrbi za skupne otroke. Ločitev brez sporazuma se razveže s sklepom sodišča v nepravdnem postopku. Sodišče v tem primeru odloča tako o delitvi skupnega premoženja kot tudi o skrbi in vzgoji skupnih mladoletnih otrok.
Če ločitev želi le eden od zakoncev, mora ta vložiti vlogo za ločitev na pristojno okrožno sodišče. Postopek se začne, ko sodišče sprejme vlogo v obravnavo. Vlogo je treba poslati na sodišče, ki
pokriva območje, na katerem je imel zakonec, ki vloge ne oddaja, nazadnje prijavljeno stalno prebivališče. Vloga mora vsebovati enake podatke kot v primeru sporazumne ločitve, pri čemer je
ključno, da je jasno opisan spor in razloženo, zakaj gre za ločitev brez sporazuma oziroma zakaj vlogo oddaja samo eden od zakoncev. Vloga mora biti tudi lastnoročno podpisana s strani zakonca, ki jo vloži.
V praksi je ločitev brez sporazuma veliko bolj zapletena in dolgotrajna, zato je priporočljivo, da se zakonca skušata dogovoriti o poteku ločitvenega postopka. Če sta zakonca v sporu, se lahko ločitev s tožbo zavleče tudi za več let. Poleg dolgotrajnosti takšen postopek prinese tudi višje stroške, saj si zakonca običajno poiščeta vsak svojega odvetnika. Pri sporazumni ločitvi je vloga odvetnika, če se zakonca odločita za njegovo pomoč, predvsem svetovanje in podajanje informacij glede konkretnega primera. Pri ločitvi s tožbo pa odvetnik običajno prevzame tudi zastopanje posameznega zakonca na sodišču, kar dodatno poveča stroške.
Kako morata zakonca ravnati v primeru skupnih mladoletnih otrok?
Če imata zakonca skupne mladoletne otroke, se morata pred oddajo vloge za ločitev oglasiti na CSD. CSD pripravi sporazum ali mnenje o situaciji, ki ga sodišče upošteva pri obravnavi ločitvenega
postopka. Na žalost je vprašanje skrbi za skupne otroke pogosto tudi razlog za spore med zakoncema. V takšnih primerih bo sodišče odločilo, komu bo dodeljeno skrbništvo in kakšna bo višina preživnine, ki jo bo treba plačevati za skupne otroke.