Tag Archives: implantant

Zobni vsadek ali zobni implantat?

Današnji zapis je namenjen kratki zgodovini in predstavitvi zobnega implantata. Razlog za to je izjava prijateljice, ki mi je vneto razlagala o vstavitvi vsadkov, pa se najprej nisva točno razumela, o čem govori. Saj veste, vsadki se pri dekletih lahko vstavijo na različna mesta. Kmalu pa je v pogovoru postalo jasno, da ne gre za povečanje prsi, ampak za nadomestitev manjkajočega zoba.

Implantant

V Sloveniji se pogosto uporabljata oba izraza tako zobni implantat kot zobni vsadek. Včasih se zgodi, da to koga zmede, vendar sta se zdaj v praksi prijela kar oba izraza, kar do neke mere dopušča tudi slovar slovenskega jezika.

Še pred dvema ali tremi desetletji je za zobne vsadke slišal le malokdo. Ko se je govorilo o nadomestku manjkajočih zob, so zobozdravniki in zobni protetiki nameščali zobne mostičke. Toda pri nameščanju mostičkov je bilo treba pogosto obrusiti tudi dva popolnoma zdrava zoba. V zadnjih letih je zgodba popolnoma drugačna. Implantologija se je bliskovito razširila po vsem svetu. Zobne implantate vstavljajo zobozdravniki, specialisti implantologi, oralni kirurgi, paradontologi in še kakšni drugi specialisti zobozdravstvene stroke. Večina posegov, ki omogočajo vstavitev implantata v kost, je enostavna, zato jo lahko opravijo tudi zobozdravniki. Pri težjih primerih pa je to delo za oralne in maksilofacialne kirurge.

Zgodovinski pogled pokaže, da je začetnik implantologije švedski biolog prof. dr. Per Ingvar Brananmark, ki je že davnega leta 1952 ugotavljal, da se lahko titan biološko zraste s kostjo. Po tej ugotovitvi je minilo kar nekaj časa, predno se je začelo z redno vstavitvijo implantatov. Po svetu se je to zgodilo v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, pri nas pa je bilo do rednega vstavljanja potrebno počakati še dobrih 20 let.

Nekateri viri (Matija Gorjanc, Implantologija v vsakdanji praksi, 2007, ZMOK) navajajo, da sta doc. dr. Kansky in mag. Sotošek pri nas prva začela spremljati uspešnost vraščanja implantata v kost oz. spremljati osteointegracijo. Sprva je bila uspešnost okrog 90 %, danes pa je pri nas in po svetu ta odstotek bistveno večji in številni viri potrjujejo več kot 95 % uspešnost pri vraščanju implantatov v kost.

Zobozdravstvo je v zadnjem desetletju ali dveh precej napredovalo, zato so danes na voljo številne tehnike, ki ne omogočajo le nadomestitev enega zoba, temveč lahko ustrezno rešijo tudi situacijo v primeru popolne brezzobosti. V teh primerih se proteza pričvrsti na štiri ali več implantatov. Metoda je poznana po imenu all on 4 ali all on 6.